Zamik uvedbe enotne embalaže katastrofa za Slovenijo

Ljubljana, 12. junija 2019 – Skupina 38 poslancev s prvopodpisanim Jernejem Vrtovcem (NSi) je predvčerajšnjim v parlamentarni postopek (po hitrem postopku) vložila predlog Zakona o spremembah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Poslanci predlagajo zamik ukrepa enotne embalaže s 1. januarja 2020 na 1. januar 2023, kar utemeljujejo z argumenti, da je »Slovenija ena izmed redkih držav na svetu s takšnim ukrepom«, ki »ni predviden v Evropski direktivi o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov (2014)«, in da je hkrati »vprašljiv tudi vpliv omenjenega ukrepa na zmanjšanje porabe tobaka in s tem na javno zdravje«. Dejstvo je, da so omenjeni argumenti predlagateljev izrazito sporni in netočni, in po vsej verjetnosti prihajajo s strani tobačne industrije in njenih lobistov, ki skušajo povsod po svetu s prikritim lobiranjem in pogosto tudi korupcijo zamakniti vsakršen ukrep, ki je naperjen proti njim in njihovim dobičkom. Navidezna podpora večjim vlaganjem države v preventivo je po prepričanju koalicije NVO zgolj »dimna bomba« za preusmerjanje pozornosti stran od ključnega predlaganega ukrepa – tj. zamik uvedbe enotne embalaže.

Že prvi omenjen argument o Sloveniji kot »osamljenem otoku« ne drži. Po avstralskem vzoru (2012) so oziroma še bodo v kratkem številne druge države začele uvajati enotno embalažo, vključno s Francijo (januarja 2017), Združenim kraljestvom (maja 2017), Novo Zelandijo (junija 2018), Norveško (julija 2018), Irsko (septembra 2018), Savdsko Arabijo (maja 2019), Mauritiusom (junija 2019), Tajsko (septembra 2019), Kanado (novembra 2019), Singapurjem, Belgijo in Turčijo (2020). Madžarska, Slovenija in Urugvaj imajo ukrep enotne embalaže predviden v zakonodaji, vendar še ni začel veljati. Več omenjenih držav je ravno tako pomembnih trgovinskih partneric Slovenije in uvedba enotne embalaže zagotovo ne ogroža gospodarske oziroma trgovinske izmenjave med nami. Primerjava s sosednjima državama (Hrvaško in Avstrijo) je neustrezna in nekorektna, saj obe omenjeni državi močno kršita evropsko direktivo (npr. prepoved kajenja v javnih zaprtih prostorih) in ju po vsej verjetnosti v kratkem čakajo sankcije Evropske komisije zaradi kršitve evropske zakonodaje. Tudi sicer je v obeh omenjenih državah tobačna industrija s svojimi proizvodnimi enotami zelo močan političen (beri: lobističen) dejavnik, kar zagotovo otežkoča sprejemanje učinkovitih ukrepov s strani vlad in parlamentov obeh držav.

»Ukrep enotne embalaže zagotovo nima nikakršnih negativnih posledic, razen na dobičke tobačne industrije ter zelo ozek krog lastnikov in dobro plačanih lobistov tobačnih multinacionalk. Ima pa po drugi strani cel kup pozitivnih učinkov, zlasti na javno zdravje in občutno zmanjšanje zdravstvene škode zaradi kajenja«, meni Matej Košir z Inštituta »Utrip« in vodja Mreže »Preventivna platforma«. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da lahko enotna embalaža zmanjša razširjenost kajenja. Raziskovalci so prek zelo velike opazovalne študije v Avstraliji (ki ima tak ukrep od leta 2012), prišli do zanesljivih znanstvenih rezultatov učinkovitosti ukrepa enotne embalaže. Redno zbiranje podatkov s strani avstralske vlade kaže na pomembno zmanjšanje kajenja. Francoski raziskovalci dodatno ugotavljajo, da je zaradi ukrepa enotne embalaže in višjih cen tobačnih in povezanih izdelkov v Franciji v zadnjih dveh letih (od uvedbe ukrepov) vsaj za 1,6 milijona manj kadilcev. Tudi druge države, ki so nedavno uvedle in že izvajajo ukrep enotne embalaže, spremljajo trende glede kajenja, tako da lahko v kratkem pričakujemo še več zanesljivih podatkov o učinkovitosti ukrepa. Raziskovalci po svetu tudi niso našli nobenih dokazov, ki bi nakazovali, da bi enotna embalaža lahko povečala uporabo tobaka in povezanih izdelkov.

V imenu Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki je ravno včeraj v Bruslju s strani Svetovne zdravstvene organizacije prevzela nagrado za doprinos k razvoju tobačne kontrole v svetu, je Nina Rogelj, strokovna sodelavka v organizaciji, sporočila: »Časa za slavje ob tej neverjetni nagradi enostavno ni, saj smo jo pridobili tudi zato, ker smo v času sprejemanja ZOUTPI do leta 2017 opozarjali na krivice s strani tobačne industrije pri nas in v tujini. V Brez izgovora Slovenija smo razočarani nad omenjeno poslansko pobudo, saj je enotna embalaža zelo enostaven in učinkovit ukrep, ki je usmerjen zgolj v mlade in ne prinaša nobenih omejitev za obstoječe starejše kadilce, prodajalce ali državo. Pri mladih, ki še ne kadijo, je zelo pomembno, kako privlačno izgledajo tobačne škatlice, zato je ta ukrep ključen, da zaščitimo mlade. Tega se zaveda tudi industrija, zato tako močno nasprotuje temu ukrepu«. V Brez izgovora Slovenija še dodajajo, da bo vsak poslanec, ki bo podprl ta zakon, dokazal, da očitno deluje v interesu tobačnih multinacionalk in v nasprotju z interesi državljanov in si tako ne zasluži svojega mesta v slovenskem parlamentu.

»Imamo številne dokaze, da je predlog zakona s strani poslanca Jerneja Vrtovca nastal na mizi tobačne industrije. V predlogu zakona praktično ni argumenta proti uvedbi enotne embalaže, ki ga ne bi tobačna industrija prek svojih posrednikov uporabila že v drugih državah. Najbolj bodejo v oči podatki v obrazložitvi predloga zakona o morebitnem porastu črne trgovine in zmanjšanju prihodkov v slovenski proračun zaradi nenakupovanja tobačnih izdelkov v tranzitnem prometu, ki naj bi bili posledica uvedbe enotne embalaže. Predlagatelj zakona že na začetku dokumenta razloži, da enotna embalaža nima vpliva na odrasle kadilce, zato bi morali (pretirano napovedan) upad prodaje tobaka v tranzitnem prometu predvsem pripisati manjšemu poseganju po cigaretah s strani mladoletnih oseb, katerim je enotna embalaža tudi namenjena«, je povedal Jan Peloza, predstavnik Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj in dodal: »Ustanove in viri, ki jih naštevajo predlagatelji zakona, so že dalj časa dokazano kompromitirani s strani tobačnih multinacionalk, o čemer so mediji v Sloveniji že veliko pisali. Tak primer je npr. raziskava črnega trga, narejena s strani podjetja KPMG, ki jim je podatke o črnem trgu posredoval nihče drug kot tobačna industrija«.

»Že dolgo je znano, da je embalaža (škatlica) cigaret najpomembnejši in najučinkovitejši produkt za oglaševanje izdelkov, s tem pa seveda tudi zavajanje in uvajanje mladih v kajenje. Zato nas ne preseneča krčevito upiranje tobačne industrije uvedbi nevtralne embalaže. Uvedba le-te je vsekakor nujen in izjemno učinkovit ukrep za zmanjševanje kajenja, zato pomeni vsako odlašanje z uvedbo hkrati odgovornost za posledice za zdravje državljanov. V Avstraliji so v prvem letu po uvedbi nevtralne embalaže beležili kar 78 % porast števila telefonskih klicev za opuščanje kajenja, v Angliji pa 7 % povečanje interesa po opuščanju kajenja na državni ravni«, je povedal Miha Lovše, predstavnik Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, ki koordinira mrežo NVO varujejo naše zdravje.

»Nenazadnje imamo tudi občutek, da čas vložitve predloga zakona ni ravno naključen, saj Slovenija v tem tednu gosti enega najpomembnejših dogodkov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v evropski regiji v tem letu, in sicer ministrsko konferenco o neenakosti v zdravju s sloganom »zdravo in uspešno življenje za vse«. Vemo, da kajenje spada med pomembne vzroke neenakosti v zdravju v svetu, zato vidimo predlog zamika uvedbe enotne embalaže za tobačne in povezane izdelke kot očiten posmeh celotni svetovni zdravstveni stroki s strani tobačne industrije ter njenih lobistov in političnih podpornikov«, je za konec dodal Košir.

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja Mreže »Preventivna platforma«
Jan Peloza, strokovni sodelavec Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj
Nina Rogelj, strokovna sodelavka Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija
Franc Zalar, član vodstva Nacionalne mreže NVO s področja javnega zdravja 25 x 25
Miha Lovše, vodja Mreže »NVO varujejo naše zdravje«


Ključna uporabljena vira:

McNeill A, Gravely S, Hitchman SC, Bauld L, Hammond D in Hartmann-Boyce J. (2017). Tobacco packaging design for reducing tobacco use. Cochrane Database of Systematic Reviews 2017, Issue 4. Art. No: CD011244. DOI:10.1002/14651858.CD011244.
Povezava: https://www.cochranelibrary.com/cdsr/doi/10.1002/14651858.CD011244.pub2/full

Plain packaging of tobacco products: evidence, design and implementation (2016). World Health Organization.
Povezava: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/207478/1/9789241565226_eng.pdf?ua=1