Sporočilo za javnost: Neetične prakse alkoholne industrije niso zgolj problem tretjega sveta, temveč tudi slovenska realnost

Ob izidu omenjene knjige koalicija nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, zbrana v Združenju za kronične nenalezljive bolezni (zKNB), poziva Tomaža Gantarja, ministra za zdravje in Ministrstvo za zdravje ter Vlado Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije k sprejetju strožjih ukrepov alkoholne politike ter začetek skupnega sistematičnega reševanja zaskrbljujoče problematike uporabe alkohola v Sloveniji, zlasti med otroki in mladimi, ki so nedvomno in dokazano glavna ciljna skupina alkoholne industrije. Ob tej priložnosti je sporočilo vsem staršem v Sloveniji ob njihovem »svetovnem dnevu« zelo preprosto: naredite vse, da svoje otroke in mladostnike po svojih najboljših močeh vsaj v sklopu doma in svoje (lokalne) skupnosti obvarujete pred neetičnimi praksami alkoholne industrije (zlasti glede oglaševanja alkoholnih pijač v tradicionalnih in družbenih medijih) ter številnimi trgovci ali gostinci, ki povsem nekritično in brezbrižno prodajajo alkoholne pijače mladoletnim in očitno opitim posameznikom. In to kljub temu, da je takšno početje z zakonom prepovedano.

Vstop Heinekena na slovensko tržišče je in bo tudi v prihodnje predstavljal velik izziv za vse, ki se strokovno ukvarjamo z alkoholno politiko in preventivo. »Že od spomladi 2015 nam je jasno, da imamo drugačnega »igralca« na alkoholnem tržišču. »Igralca«, ki je širše v svetu poznan po svojih premetenih, pokvarjenih in večinoma etično skrajno spornih strategijah in taktikah vplivanja na alkoholno politiko držav, v katerih je prisoten«, je povedal Matej Košir, vodja mreže »Preventivna platforma« in direktor Inštituta »Utrip«, ki je tudi glavni pobudnik prevoda in izida knjige v slovenščini. »Veljamo za »mokro kulturo«, kjer je že zdaj težko uveljaviti alkoholno politiko. Slovenija spada med države, kjer je poraba alkohola na odraslega prebivalstva med najvišjimi v Evropi in svetu ter s tem tudi škoda za zdravje in varnost ljudi ter gospodarstvo. Svetovna zdravstvena organizacija nas je že večkrat opozorila, da občutno zaostajamo za najnaprednejšimi državami na tem področju, in da je skrajni čas, da alkoholno politiko zaostrimo v podporo zmanjševanju bremena kroničnih bolezni, splošnemu napredku in doseganju globalnih razvojnih ciljev«, je še dodal Košir.

V Sloveniji bi morali sprejeti strožje ukrepe alkoholne politike v smeri občutnejšega zvišanja cen alkohola in prepovedi marketinškega komuniciranja (vključno s spletnim oglaševanjem). Prepovedati bi morali sponzoriranje in doniranje športnih in kulturnih organizacij ter prireditev po vzoru tobačne zakonodaje, dosledno izvajati prepoved prodaje alkohola mladoletnim in očitno opitim, prepovedati spletno prodajo in dostavo alkohola na dom (zlasti v času epidemije in podobnih okoliščin) ter v celoti prepovedati vožnjo pod vplivom alkohola (tj. uvesti ničelno toleranco). »Škoda, ki jo raba alkohola povzroča družbi, je občutno višja kot so morebitne koristi od pobranih trošarin in davkov na alkoholne pijače. Neučinkovita alkoholna politika prispeva k višanju stroškov v zdravstveni blagajni, policiji, pravosodju, socialnih službah in lokalnih skupnostih. Z alkoholom je povezana tudi manjša produktivnost, odsotnost z dela in poškodbe pri delu. Najbolj pa napačne politične odločitve oziroma neodločitve, ki so plod lobističnih prijemov mogočnih nezdravih industrij, vplivajo na zdravje in blagostanje ljudi, zlasti družin, otrok in mladine, ter s tem celotne družbe«, kritično dodajajo v združenju.

»Upamo, da bo knjiga, ki je danes izšla tudi v slovenščini, odprla marsikatero politično, medijsko in laično oko, ter nas spodbudila k treznejšemu in razumnejšemu ter zlasti strokovnejšemu razmišljanju o dejanskem stanju na področju alkohola in alkoholne politike v Sloveniji. Vsi, ki se trudimo za učinkovitejše ukrepanje na področju alkohola, si bomo še naprej prizadevali prepričati javnost ter pripravljalce politik in odločevalce, da je treba sprejeti dodatne strožje ukrepe na področju alkoholne politike, saj bo edino to pripomoglo k izboljšanju stanja na tem področju oziroma svetlejši prihodnosti ter razvoju slovenske družbe. »Ker alkohol ni mleko«, si želimo, da bi obstoječo »kulturo pitja«, ki je predvsem in vedno bolj produkt alkoholne industrije, zamenjali z neko drugo, bolj zdravo in občutno manj škodljivo alternativo«, so za zaključek povedali v združenju.

Matej Košir, direktor Inštituta »Utrip« in vodja Mreže »Preventivna platforma«

Nina Rogelj Peloza, podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj

Franc Zalar, podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja in predsednik zKNB

Miha Lovše, vodja Mreže »NVO varujejo naše zdravje« in podpredsednik SZOTK

#KerAlkoholNiMleko

*****

•  Več o knjigi in avtorju
• Sporočilo za javnost na spletni strani mreže »Preventivna platforma«