Domov > Aktualno

Puhanje dima za tobačno industrijo

17.08.2015

Mednarodna skupina zdravstvenih in drugih organizacij v javnem interesu je konec julija v sodelovanju s časopisom New York Times objavila podrobno poročilo o sodelovanju ameriške gospodarske zbornice (U.S. Chamber of Commerce) in tobačne industrije na preprečevanju zaostrovanja ukrepov za zmanjšanje uporabe in škodljivih posledic tobaka. Ameriška gospodarska zbornica pomaga tobačni industriji spodkopavati vladne ukrepe za boj proti globalni tobačni epidemiji, ki bo po nekaterih ocenah v tem stoletju terjala miljardo življenj.

Članki v Times-u so razkrili kako Ameriška gospodarska zbornica (v nadaljevanju AGZ) s svojo globalno mrežo več kot stotih podružnic (slovensko podružnico najdete na povezavi www.amcham.si) enotno (so)deluje s tobačno industrijo in sistematično nasprotuje učinkovitim vladnim ukrepom na področju tobačne politike. Taktike AGZ vključujejo direktno nasprotovanje zdravstvenim ukrepom posameznih držav in vplivanje na mednarodne trgovinske sporazume v prid tobačne industrije.

Omenjeno poročilo razkriva, da AGZ s svojimi prizadevanji najpogosteje cilja na države z nizkim in srednje visokim državnim proračunom, ki so v napadu ustrahovanja s strani najmočnejših gospodarskih subjektov zagotovo bolj ranjive. Te države vključujejo Kosovo, Moldavijo, Ukrajino, Burkino Faso, El Salvador, Jamajko, Nepal, Filipine in Urugvaj.

Poročilo s pomenljivim naslovom »Blowing smoke for big tobacco« (slov. »Puhanje dima za tobačno industrijo«) je izdala organizacija Campaign for Tobacco-Free Kids (CTFK) v sodelovanju s Public citizen, Corporate Accountability International, The Framework Convention Alliance, Action on Smoking and Health (US), Smoke-Free Partnership, InterAmerican Heart Foundation, Southeast Asia Tobacco Control Alliance in African Tobacco Control Alliance.

AGZ se je obtožb poskusila ubraniti z dejstvi, da interese tobačne industrije zastopa zgolj v boju proti kratenju intelektualnih pravic in tržnih znamk. Ostro in z ogorčenjem je zanikala vse obtožbe o zaviranju uvedb ostrejših ukrepov za boj proti tobaku in za nameček navrgla, da tudi pri svojih zaposlenih spodbujajo zdrav življenjski slog in življenje brez tobaka, kakopak.

Kljub zavračanju obtožb, poročilo postreže z dejstvom, da je AGZ nasprotovala ukrepom, ki so bili skladni z Okvirno konvencijo za nadzor nad tobakom (ang. Framework Convention on Tobacco Control, FCTC), ki je bila v ratificirana v EU in 179 državah po svetu. Politike vključujejo ukrepe, kot so nekadilska delovna okolja in javna mesta, višji davki na tobačne izdelke, prepoved oglaševanja, uvedba vizualnih podob za opozarjanje na posledice kajenja in določbe, ki urejajo embalaže tobačnih izdelkov.

»AGZ ne bi smela izkoriščati vpliva, ki ga ima ameriška poslovna skupnost ter s tem ustrahovati države, ki poskušajo uvesti rešilne ukrepe, ki so podprti tako znanstveno kot tudi zakonsko.« ... »Zbornica (AZG) bi morala spremeniti smer in prenehati zastopati interese tobačne industrije, ki na svojevrsten način trži smrtonosne izdelke in ima dolgo zgodovino ciljanja na otroke in mladostnike.«, je povedal Matthew L. Myers, predsednik organizacije Campaign for Tobacco Free Kids.

»V boju proti lobiranju tobačne industrije in oglaševanju njenih produktov smo v Brez izgovora Slovenija vpeti že od leta 2006, pred kratkim pa smo prav tako v sodelovanju s CTFK zaključili s kampanjo proti oglaševalski akciji Philip Morris International - Don't Be a Maybe, Be Marlboro. S predajo podpisov peticije za zaustavitev te sramotne kampanje ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, smo izkazali podporo pri zaostrovanju tobačne politike v Sloveniji.«, je povedal Jan Peloza, predsednik Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in dodal: »S tem sporočilom pozivamo Vlado RS, naj ob morebitnih intervencijah ne pristane na pogajanja, lobiranja in pritiske s strani Ameriške gospodarske zbornice ali same tobačne industrije.«

Uporabne povezave:

< Nazaj na seznam

Sorodni članki

Omejevanje vozil v mestih za boljši zrak

Z omejitvijo onesnažujočega prometa v mestih bi lahko zmanjšali škodljive koncentracije trdih delcev do 23 %, koncentracije dušikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. EPHA in partnerji ugotavljajo, da bi s tem privarčevali do 130 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. EPHA združuje več kot 80 nevladnih organizacij, med drugim tudi našo partnersko organizacijo Inštitut za zdravje in okolje, ki delujejo na področju javnega zdravja, zdravstvenih neenakosti in združenj zdravstvenih delavcev.