Domov > Aktualno

Novinarska konferenca: brezbrižnost gostincev in trgovcev glede prodaje alkohola mladoletnim

17.04.2018

V sklopu evropskega projekta STAD in Europe je Inštitut Utrip na območju Mestne občine Kranj v obdobju od oktobra do decembra lani izvajal aktivnosti, katerih namen je bil občutno zmanjšati prodajo alkoholnih pijač mladoletnim in vidno opitim mladim s strani kranjskih gostinskih lokalov.

Akcija, v kateri so kot »skriti kupci« sodelovali mladi aktivisti Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija ter mladi poklicni in amaterski igralci, je pokazala, da je stanje katastrofalno, in da mladoletni (brez preverjanja starosti) ter vidno opiti mladi zlahka pridejo do alkoholnih pijač. Nekaj zaskrbljujočih podrobnosti s terena je predstavila tudi predstavnica aktivistov Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki so še dodatno s pomočjo Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj decembra 2017 izvedli pilotno raziskavo o okoliščinah pitja in dostopnosti alkohola v sklopu glasbene prireditve Ritem mladosti. Končni rezultati analize obeh akcij so bili danes predstavljeni na novinarski konferenci.

Od skupno 150 poskusov nakupa alkohola so bili mladi aktivisti in igralci »uspešni« v 145 poskusih (96,7%), torej je bilo zgolj 5 zavrnitev prodaje alkoholnih pijač mladoletnim in opitim mladim. Pri mladoletnih sta bili od 48 poskusov nakupa alkohola zabeleženi le dve zavrnitvi (95,8% »uspešnost«), od tega ena zavrnitev v paketu z "močno opitima" igralcema (kar je verjetno pri osebju pretehtalo v smeri neprodaje). Pri opitih mladih (igralcih) je prišlo v 102 poskusih nakupa alkohola do le treh zavrnitev (97,1% »uspešnost«), pa še v teh primerih so se organizatorji z igralci na licu mesta dogovorili za "okrepitev" stopnje opitosti od vidne na močno. Podatki kažejo na skoraj popolno brezbrižnost gostincev do spoštovanja alkoholnega zakona, zato bo Inštitut »Utrip« s partnerskimi organizacijami akcijo v letih 2018 in 2019 s sofinanciranjem Ministrstva za zdravje in Urada RS za mladino razširili tudi na druga mesta po državi in v preventivne aktivnosti skušal aktivneje vključiti pomembne nacionalne in lokalne deležnike (npr. občine, policijo in inšpekcijske službe, šole idr.).

V okviru glasbenega dogodka Ritem mladosti, ki je potekal decembra 2017 v dvorani Stožice v Ljubljani, so aktivisti Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija izvedli pilotno raziskavo, kjer so udeležence anketirali o pitju alkohola na prireditvi. V testnem vzorcu 52 naključno vprašanih mladoletnih oseb jih je več kot polovica (51,9%) na prireditvi konzumirala alkohol - po večini žgane pijače (88,9%) in pivo (44,4%), vino pa je konzumiral zgolj vsak četrti anketiranec (25,9%). Skoraj tri četrtine vprašanih je alkohol dobilo v trgovini (74,1%), malo manj kot vsak peti (18,5%) pa na sami prireditvi. Od tega jih je kar 59,3% do alkohola prišlo samih, kar potrjuje nekatere predhodne ugotovitve zveze iz preteklih let .

Zabava in prosti čas mladih sta v preteklem desetletju doživela pomembne spremembe. Prekomerna raba alkohola (npr. verižno popivanje) med mladostniki zlasti med vikendi je sicer relativno novejši fenomen, na katerega se država, lokalne skupnosti in starši trenutno še ne znajo ustrezno odzivati. Nekateri starši so začeli svojim otrokom prepovedovati prisostvovanje v nočnem življenju, še več pa se jih odziva preveč permisivno in strpno do pitja alkohola s strani otrok. Na splošno starši opravičujejo tvegano obnašanje svojih otrok s stereotipnimi argumenti, da je tveganje del odraščanja, in da to počne večina mladih. »Preveč toleranten odnos družbe do pitja alkohola je možno spremeniti le s celovito nacionalno in lokalno strategijo na področju alkohola, kar pa je seveda dolgotrajen proces, v katerega morajo biti vključeni različni deležniki na nacionalni in lokalni ravni, vključno z lokalno oblastjo, pristojnimi inšpekcijskimi službami in policijo, vrtci in šolami, nacionalnimi in lokalnimi mediji, zdravstvenim in socialnim sektorjem ter nevladnimi (zlasti mladinskimi) organizacijami«, je povedal Matej Košir z Inštituta Utrip.

Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj napovedujeta, da bosta v naslednjih dveh letih izvajala celostno raziskavo in nakupe na različnih prodajnih mestih alkohola, vključno z javnimi in športnimi prireditvami, saj kot pravijo »so zaenkrat slovenske inšpekcijske službe tako finančno kot tudi kadrovsko podhranjene, da je treba storiti kar je v naši moči, da obvarujemo mlade pred pohlepom alkoholne industrije. Očitno v tem primeru zaležejo zgolj licence, ki so bile kot dobra praksa uvedene lani za potrebe prodaje tobaka. Licence delujejo po enostavnem principu – prvič prodaš mladoletni osebi, dobiš kazen, medtem ko se ti, ko drugič prodaš mladoletni osebi, enostavno odvzame dovoljenje za prodajo alkoholnih pijač. Kazen mora močno udariti po žepu, sicer prodajalci v svoj proračun vračunajo plačilo bizarno nizkih kazni za prekrške«, je povedal Jan Peloza, direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj. »V vseh primerih skritega nakupovanja v Kranju je alkohol dobila 14-letnica. Ta oseba ni samo zgledala mladoletna, bila je otrok!«, je še dodala Lucija Pečlin, aktivistka Brez izgovora Slovenija, ki je sodelovala pri nakupovanju kot polnoletni opazovalec. Ti podatki enostavno kličejo po zaostritvi zakonodaje v Sloveniji in uvedbi licenc za prodajo alkohola.

V letu 2016 je slovenska policija obravnavala 177 kršitev Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), pri čemer je v 44 primerih zaznala kršitve točenja alkohola mladoletnim osebam. V letu 2017 je obravnavala skupno 337 kršitev, od tega je v 63 primerih prišlo do omogočanja alkohola mladoletnim osebam. V letošnjem letu je policija do danes obravnavala skupaj že 57 kršitev, od tega 12 kršitev prodaje alkohola mladoletnim osebam. »V tej zvezi bi radi poudarili odgovornost vseh oseb, ki izvajajo kakršno koli dejavnost prodaje alkohola. Ne samo, da imajo zakonsko dolžnost, da alkohola mladoletnim osebam in osebam, ki so pod vplivom alkohola, ne smejo prodati. Imajo tudi možnost oziroma »pooblastilo«, da ob prodaji preverijo starost osebe, kateri alkohol prodajo. Ob tem pa je na zadevo potrebno gledati širše, in sicer v smislu družbene odgovornosti – prodaja alkohola namreč tako posredno kot neposredno vpliva na številne druge dejavnike, dogodke, ki imajo lahko različne posledice - velikokrat tudi tragične«, je povedal dr. Simon Slokan z Generalne policijske uprave.

Rešitve omenjenih problemov so zlasti v doslednejšem izvajanju in nadziranju prodaje alkoholnih pijač mladoletnim in vidno opitim posameznikom, licenciranju prodaje in prepovedi oglaševanja alkoholnih pijač, različnih medijskih aktivnostih informiranja in ozaveščanja o omenjeni problematiki (zlasti informiranja in ozaveščanja staršev in osebja gostinskih lokalov o njihovi lastni odgovornosti pri zmanjševanju omenjene problematike) itd. V prihodnje velja razmisliti tudi o nekaterih drugih učinkovitih ukrepih alkoholne politike in urejanja nočnega življenja mladih, ki vključujejo zlasti večplastne in multidisciplinarne strategije obravnave več tveganih vedenj hkrati (npr. alkohol, tobak, prepovedane droge, nasilje, prometna varnost idr.). »Zavedamo se, da je zaradi razpršenih pristojnosti ministrstev in lokalnih skupnosti ter vseh že omenjenih težav inšpekcijskih služb in policije takšne celovite strategije težko izvajati, zato predlagamo, da se pristojne ustanove usmerijo v ukrepe, ki učinkovito zmanjšujejo prekomerno pitje alkohola s strani mladoletnih in opitost mladih, saj imajo le-ti ugodne učinke na zmanjšanje drugih z nočnim življenjem povezanih tveganih vedenj, kot so na primer nasilje, tvegana spolnost in vožnja pod vplivom alkohola. Pri tem močno računamo na nov sklic parlamenta in prihodnjo vlado, ki bi morali učinkovito alkoholno politiko končno postaviti visoko med svoje prioritete v prihajajočem mandatu«, je za konec dodal Matej Košir, med drugim tudi vodja slovenskega dela evropskega projekta »STAD in Europe«.

< Nazaj na seznam

Sorodni članki

Omejevanje vozil v mestih za boljši zrak

Z omejitvijo onesnažujočega prometa v mestih bi lahko zmanjšali škodljive koncentracije trdih delcev do 23 %, koncentracije dušikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. EPHA in partnerji ugotavljajo, da bi s tem privarčevali do 130 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. EPHA združuje več kot 80 nevladnih organizacij, med drugim tudi našo partnersko organizacijo Inštitut za zdravje in okolje, ki delujejo na področju javnega zdravja, zdravstvenih neenakosti in združenj zdravstvenih delavcev.