Domov > Aktualno

Javno-zdravstvene organizacije smo proti nadaljevanju sporazuma med EU in Philip Morrisom

26.02.2016

Smoke Free Partnership (SFP) in javnozdravstvene organizacije iz celotne Evropske unije, vključno z Mladinsko zvezo Brez izgovora so izrazile zaskrbljenost nad možnostjo, da bi Evropska komisija nadaljevala pravne dogovore o nezakoniti tobačni trgovini z multincionalko Philip Morris International (PMI), ki ima podružnico tudi v Sloveniji.

Z omenjeno spremembo pravnih dogovorov in posledičnim odlašanjem ratifikacije Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, se bodo tako za nekaj časa zaustavila globalna prizadevanja za boj proti nezakoniti trgovini s tobakom v katerega je bila v preteklosti že večkrat dokazano vključena ravno tobačna industrija.

Čeprav je tehnična ocena dogovora pokazala, da ni pravih razlogov za njegovo nadaljevanje, je na včerajšjem plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu Evropska komisija nakazala, da želi nadaljevati omenjeni kontroverzni sporazum s tobačno industrijo, ki naj bi sicer prenehal veljati julija 2016 in je bil podpisan pred dvanajstimi leti, potem ko je EU sprožila sodni postopek zoper PMI zaradi tihotapljenja cigaret. Namen takratnega sporazuma je bil končati vpletenost tobačne industrije v tihotapljenje cigaret, uvedbo letnih plačil v proračun EU in njenih članic, prav tako pa je dogovor določal globe za nazakonito prodajo PMI izdelkov. To je bil prvi od štirih podobnih sporazumov, podpisanih s strani vseh večjih tobačnih podjetij.

Javno-zdravstvene organizacije so zaskrbljene nad ugotovitvami Evropske komisije, da dogovor ni prinesel nobenih pozitivnih rezultatov. Poročilo EU o uspehu tega dogovora priznava, da ni »neposredne vzročne povezave med sporazumom in zmanjšanjem tihotapljenja izdelkov PMI« vendar vseeno zanika možnost, da se je s tem sporazumom med ustanovami EU, kot je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in proizvajalci tobačnih izdelkov, vzpostavil nekoliko preveč vzajemen odnos. Številke sicer kažejo, da se je količina izdelkov PMI zaseženih na črnem trgu v času trajanja sporazuma zmanjšala za 85%, ne upoštevajo pa tudi podatkov raziskav, ki jih je financirala industrija sama. Po podatkih Philip Morrisovega projekta »Sun«, je raven nezakonitega trgovanja s PMI tobačnimi izdelki še vedno krepko nad 50%, kar je skregano z njihovimi poprejšnjimi ugotovitvami. Evropska komisija na koncu poročila ne poda nikakršne ocene, kaj bi se zgodilo z nezakonito trgovino, v primeru da se dogovora ne podaljša.

Florence Berteletti, direktorica SFP je dejala: "Presenetljivo je, da Evropska komisija razmišlja o razširitvi sporazuma, ki ne nudi več nič koristnega. Poročilo o uspehu dogovora (t.i. Impact Assesment), ki je očitno naklonjen obnovitvi sporazuma, je nezadosten. Prepovedana trgovina tobačnih izdelkov ni samo težava državnega proračuna in izgubljenega prihodka, saj gre predvsem za spodkopavanje davčne in javnozdravstvene politike, ki stremi k zmanjševanju uporabe tobačnih izdelkov. Na voljo imamo dosti boljše mehanizme za boj proti nedovoljeni trgovini, vključno z Evropsko direktivo o tobačnih izdelkih in Protokolom za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki. EU bi se morala namesto sklepanja dogovorov z industrijo, osredotočiti na implementacijo Direktive in zagovarjanje globalne ratifikacije Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki. "

Luk Joossens iz združenja European Cancer Leagues je dejal: "Preostanek sveta opazuje dogajanje v Evropski uniji, ki je poskusila igrati vodilno vlogo v globalnem boju proti nedovoljeni trgovini s tobakom, in najverjetneje sklepa, da je bližnji delovni odnos s tobačnimi podjetji škodoval njenemu ugledu in med drugim tudi kršil njene mednarodne obveznosti. Tu gre za temeljna in nezdružljiva nasprotja med tobačno industrijo in javnim zdravjem. Tesno sodelovanje je v neposrednem nasprotju s členom 5.3 Okvirne konvencije o tobačni kontroli in členom 8.12 Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki."

Jan Peloza iz mladinske zveze Brez izgovora Slovenija pravi: "Kazanje s prstom na porast črne trgovine s tobakom v Evropi je eden najbolj pogostih argumentov tobačne industrije proti kateremukoli učinkovitemu ukrepu na področju tobaka. Slovenija ni nobena izjema, saj govorci, ki so v javnosti v zadnjem mesecu zagovarjali interese tobačne industrije, kot stara lajna ponavljajo že tisočkrat slišane in večkrat zavržene argumente o razcvetu črnega trga, ki v nobenem primeru ne držijo. Ker lobisti tudi v Sloveniji opažajo, da imamo zagovorniki javnega zdravja dosti boljše in predvsem resnične podatke o dejanskem padanju črne trgovine z uvedbo učinkovitih ukrepov, se izogibajo direktnega soočenja z nami". V zadnjih tednih je namreč v Sloveniji opaziti odpovedovanje prisotnosti predstavnikov tobačne industrije v neposrednih soočenjih s predlagatelji in podporniki novega Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Peloza za konec pove: "Zato podjetja kot je PMI večino denarja porabijo za lobiranje in oviranje sprejetja progresivne zakonodaje in direktiv ter sklepanju neučinkovitih dogovorov že na evropskem nivoju. Ti dogovori dajejo lažen občutek nadzorovanja že tako zelo alarmantne situacije tihotapljenja tobačnih izdelkov, v katero so dokazano vpletena različna tobačna podjetja. Predstavniki tobačne industrije so mojstri manipulacije, odvračanja pozornosti in zavlačevanja, zato smo v Brez izgovora Slovenija jasno proti obnovitvi dogovora Evropske unije s »hudičem«".

Nedovoljena trgovina s tobakom ne škodi samo gospodarstvu (grobe ocene kažejo, da znaša približno 40,5 milijarde ameriških dolarjev), ampak je tudi problem za javno zdravje ter prikrajša zdravstveni sektor za dodatno financiranje, poglablja neenakosti v zdravstvu in spodbuja kajenje med mladimi in otroki. Če bi se ustrezno spopadli z nedovoljeno trgovino s tobačnimi izdelki, bi tako lahko rešili okoli 164.000 življenj.

< Nazaj na seznam

Sorodni članki

Omejevanje vozil v mestih za boljši zrak

Z omejitvijo onesnažujočega prometa v mestih bi lahko zmanjšali škodljive koncentracije trdih delcev do 23 %, koncentracije dušikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. EPHA in partnerji ugotavljajo, da bi s tem privarčevali do 130 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. EPHA združuje več kot 80 nevladnih organizacij, med drugim tudi našo partnersko organizacijo Inštitut za zdravje in okolje, ki delujejo na področju javnega zdravja, zdravstvenih neenakosti in združenj zdravstvenih delavcev.