Domov > Aktualno

BLOG: TTIP + ISDS/ICS = konec Evrope, kakršno poznamo

24.11.2015

Žan Knafelc je aktivist Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in pomočnik vodji na področju Gospodarstva in družbe. V času od 12. do 14. novembra 2015 se je udeležil usposabljanja na temo prostotrgovinskih sporazumov v Bruslju, ki ga je organizirala organizacija Seattle to Brussels Network. Prispevek ne predstavlja stališča Brez izgovora Slovenija, ampak zgolj stališče avtorja tega prispevka.

Nekateri izmed vas ste prav gotovo že slišali za TTIP, dogovor med Evropsko unijo ter ZDA, ki naj bi po besedah Evropske komisije prinesel rast BDP-ja ter nova delovna mesta. Prav tako ste verjetno že slišali za potencialno grozovite posledice tega sporazuma, kot so klonirani piščanci, privatizacija voda, gensko spremenjena hrana in še bi lahko naštevali.

Pa vendar le malo Evropske javnosti pozna drugo poglavje TTIP-ja, preprosto poimenovan »Investment«, oz. po slovensko »Naložbe/Investicije«. Poglavje se pojavlja v večini mednarodnih sporazumov, prav tako pa se z njim pojavlja ogromno težav. Večina ga pozna pod kratico ISDS (Investor-state dispute settlement), ki bi jo lahko v grobem prevedli kot »Zaščita naložb in mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo«.

Sam koncept je nadvse preprost. Tuja podjetja investirajo v neko državo (npr. odprejo novo tovarno) in v zameno zahtevajo nekatera temeljna zagotovila, da država ne bo škodovala njihovemu delovanju. Sliši se preprosto, vendar z natančnejšo analizo besedila ter poznavanjem zgodovine ISDS-ja kar hitro pridemo do sklepa, da je to poglavje neustavljivo orožje mednarodnih korporacij proti Evropi kakršno poznamo.

Sam sporazum določa, da ima država vso pravico spreminjati zakone v skladu z javnim interesom, vendar pa določeni členi tega sporazuma omogočajo, da tuje korporacije na mednarodnih sodiščih zahtevajo odškodnino za izgubljen dobiček.

Sliši se logično, mar ne? Pa vendar, ta sporazum dovoljuje, da lahko podjetje toži državo tudi v primeru, ko država dvigne minimalno plačo, saj s tem podjetje izgubi del dobička! Si predstavljate, da mora država, plačati gromozanske odškodnine korporacijam, ker hoče poskrbeti za svoje državljane? Prav to omogočata TTIP in ISDS.

Če še vedno niste prepričani kako močno je to orožje v rokah korporacij, mi dovolite, da vam na kratko predstavim dva primera tožb, ki sta se že zgodila na podlagi podobnih sporazumov:

Urugvaj je leta 2009 sprejel strožjo zakonodajo, na področju prodaje cigaret. Od sprejetja zakona, so morale vse škatlice cigaret vsebovati slikovna ter pisna opozorila o škodljivosti kajenja. Kmalu zatem je Philipp Morris, največji proizvajalec cigaret, vložil tožbo na arbitražnem sodišču in od Urugvaja zahteval 2 milijardi dolarjev odškodnine ter prenehanje izvajanje zakona. Tožba je še vedno v teku, vendar vse kaže na to, da bo Urugvaj moral ugoditi zahtevam Philip Morris-a.
Romunija je prepovedala odprtje rudnika zlata, ki ga je na njihovih tleh želelo odpreti Kanadsko podjetje Gabriel Resources, saj bi odprtje takšnega rudnika prineslo veliko onesnaženje lokalnega okolja ter povzročilo zdravstvene težave prebivalcem v okolici. Ker pa je Romunija že pred časom podpisala ISDS sporazum s Kanado, jih sedaj podjetje Gabriel Resources toži zaradi prepovedi, in sicer za kar milijardo dolarjev! Romunija se še vedno bori na arbitražnem sodišču, vendar tudi v tem primeru vse kaže na zmago podjetja.

Hej, ampak o tem ali bo država morala plačati odškodnino, še vedno odločajo sodišča, ki pa so neodvisna in nepristranska, mar ne? Na žalost to ne drži. Tako imenovana »sodišča« so sestavljena iz treh arbitrov, ki odločajo o celotni zadevi. Seveda so po definiciji »nepristranski«, vendar, kaj ko večina teh arbitrov oz. »sodnikov« dela prav za mednarodne korporacije. Težava je tudi v tem, da pritožba na njihovo odločitev ni možna. Češnjico na torti pa doda tudi dejstvo, da je njihova plača kar 2000 USD na uro! In vse stroške v primeru izgubljene tožbe seveda plača država. In stroški so lahko zelo visoki , v večini primerov več milijonov dolarjev!

Evropska komisija je objavila, da ISDS-ja ne bo v TTIP sporazumu in za trenutek je vse kazalo na to, da se bomo izognili najhujšemu. Sporočilo je bilo: ISDS je mrtev. Pa vendar, ISDS je še vedno živ in brca, vendar tokrat pod novim imenom, Investmen Court System, ali na kratko ICS. Komisija je spretno preimenovala arbitre v »sodnike« ter arbitražna sodišča v »mednarodna sodišča«, kar pa ne pripomore k nepristranskosti in neodvisnosti le teh.

Če se ne bo nič spremenilo (in samo od sebe se ne bo), bo kmalu tudi naslovnica slovenskega časopisa nosila naslov: »Monsanto iztožil 2 miljardi dolarjev odškodnine zaradi prepovedi gojenja GSO v Sloveniji, naša država pa mora plačati še za 8 milijonov dolarjev sodnih stroškov.« Vendar pa obstaja še večja nevarnost. Nekatere države, ki imajo manjši proračun (mednje spada tudi Slovenija) bodo pred spremembo zakona dobro premislile, saj lahko pričakujejo tožbe, ki pa si jih ne bodo mogle privoščiti. In tako bomo državljani pristali v rokah mednarodnih korporacij, saj država ne bo več imela dovolj velikega vpliva na zakonodajo.

Nihče med nami si ne želi jesti gensko spremenjene hrane ter kloniranih piščancev, nihče si ne želi obleči majice, ki je bila proizvedena z rakotvornimi kemikalijami, prav nihče izmed nas ne želi dočakati dne, ko bodo korporacije prevzele oblast nad Evropo ter svetom, pa vendar se to dogaja prav sedaj!

Potrebno je ukrepati zdaj! Delite to sporočilo med svoje prijatelje ter znance. Od svojih izvoljenih predstavnikov v parlamentu zahtevajte pojasnilo, zakaj podpirajo tak sporazum. Še naprej spremljajte dogajanje na temo TTIP-ja ter drugih škodljivih sporazumov, zahtevajte javna pojasnila dokumentov s strani Evropske komisije, saj bo v nasprotnem primeru le ta še naprej delovala brez kakršnihkoli zadržkov.

< Nazaj na seznam

Sorodni članki

Omejevanje vozil v mestih za boljši zrak

Z omejitvijo onesnažujočega prometa v mestih bi lahko zmanjšali škodljive koncentracije trdih delcev do 23 %, koncentracije dušikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. EPHA in partnerji ugotavljajo, da bi s tem privarčevali do 130 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. EPHA združuje več kot 80 nevladnih organizacij, med drugim tudi našo partnersko organizacijo Inštitut za zdravje in okolje, ki delujejo na področju javnega zdravja, zdravstvenih neenakosti in združenj zdravstvenih delavcev.