Domov > Aktualno

Avtomati s prehrano - zdrava izbira prej izjema kot pravilo

23.03.2016

Zdrave prehranjevalne navade podpirajo naše zdravje in so pomembne v vsakem življenjskem obdobju posameznika. Pa vendar je zaradi vse hitrejšega načina življenja zdrava prehrana poseben izziv tudi študentom, ki v stisku s časom za hiter obrok poskrbijo tudi z obiskom avtomata s hrano oz. pijačo na svoji fakulteti. In kakšna je ponudba?

Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z Brez izgovora Slovenija v okviru programa "Študent veš kaj ješ?", ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje RS, preverila ponudbo v stotih avtomatih na slovenskih fakultetah. Tržni pregled je razkril, da je izbira pestra, vendar je ponudba zdravih živil bolj izjema, kot pravilo. Avtomati so napolnjeni predvsem z živili, ki vsebujejo veliko sladkorja, soli in maščobe. Več kot 50% predstavljajo tekočine (najpogosteje različne (ne)gazirane pijače, voda z okusom, kola in ledeni čaj), z dobrimi 30 % sledijo sladki prigrizi, povsem na dnu, z 0,2 % pa so sadje in zelenjava.

Kot poudarjajo na ZPS, nihče ne pričakuje, da v avtomatih ne bo več sladkih pijač ter slanih in sladkih prigrizkov, a naj bo njihov delež manjši, možnost izbire bolj zdravih živil pa večja.

Na vseh štirih univerzah v Sloveniji (Univerzi na Primorskem, v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici) so v 14 različnih krajih, na 48 različnih lokacijah obiskali vseh 59 fakultet. Na fakultetah so poiskali »otoke« z avtomati in popisali hrano in pijačo v 100 avtomatih. Popisali so kar 3.281 vzorcev. Prehranski profil številnih živil že lahko najdete na www.veskajjes.si.

Namesto »praznih kalorij« si študentje želijo več zdravih izbir

V odgovoru, delež katerih živil bi študentje želeli v avtomatih povečati, so bili na prvih mestih sadje, sveže solate, smutiji, suho sadje, oreščki in primerno kakovostni sendviči. Pod drugo izbiro so najpogosteje zapisali, da želijo tudi ponudbo živil, ki so primerna za vegetarijance in vegane. »Rezultati ankete, ki smo jo izvajali med študenti univerz v Sloveniji, so pokazali, da študenti avtomate uporabljajo razmeroma pogosto, hkrati pa so s ponudbo hrane in pijače le deloma zadovoljni. Tretjina študentov je z njo zadovoljna, približno isti delež pa je zadovoljen le s ponudbo pijače. Udeleženci najpogosteje posegajo po pijačah in sladkih prigrizkih, vendar je bilo iz odgovorov razbrati, da si želijo bolj zdravih alternativ (npr. sadje, sveže solate) ter večjo izbiro izdelkov prilagojenih posameznim prehranskim skupinam, kot so veganska, vegeterijanska in brezglutenska živila.

V avtomatih bi kupovali pogosteje, če bi bila ponudba primernejša,« je poudarila Daša Kokole iz Brez izgovora Slovenija in dodala: »Vsekakor se zavedamo, da so v avtomatih določene omejitve glede tipa izdelkov, ki so lahko na voljo, vendar pa glede na to, da študenti pogosto na fakulteti preživljajo cele dneve in je prehranjevanje iz avtomatov njihova edina možnost, pozivamo k temu, da se v avtomatih poveča delež bolj zdravih prigrizkov.«

Desetina kupuje dnevno

Glavnina anketiranih študentov, od tega tri četrtine žensk, kupuje hrano in pijačo na avtomatih nekajkrat na teden oz. nekajkrat na mesec, dobra desetina pa to možnost izkoristi vsak dan. Dobra tretjina, 39 %, porabi do 2 evra tedensko za nakupe na avtomatu, 16 % pa za tovrstne nakupe nameni 2 do 5 evrov tedensko.

Dražje kot v trgovini

V anketi je kar 75 % anketirancev odgovorilo, da so živila v avtomatih dražja kot v trgovini. Cene v avtomatih so pričakovano večje kot v trgovinah, pri nekaterih izdelkih sicer "le" 10 %, pri drugih, še posebej pri pijačah, pa so lahko razlike še večje. Kot poudarjajo na ZPS, so jih presenetile predvsem očitno velike razlike med cenami enakih izdelkov v avtomatih na različnih fakultetah. Če bi v trgovini za vodo odšteli 0,35 evra, boste na eni fakulteti odšteli 0,50 evra, na drugi pa celo 0,75 evra.

Je za »zdravo izbiro« še prezgodaj?

Študentje poudarjajo, da si želijo več izdelkov z zdravim prehranskim profilom. A izkušnje ponudnikov so drugačne. Največja ponudnika izdelkov v avtomatih s hrano in pijačo poudarjata, da odziv študentov na možnost nakupa »bolj zdravih« živil ni bil vedno pozitiven, izdelki so ostajali in so jih morali zavreči. Lahko razloge za to iščemo tudi v višji ceni izdelkov v avtomatih, v pogosto slabši kakovosti sendvičev in tudi v dejstvu, da študentje tovrstnih živil morebiti niso navajeni kupovati v avtomatih?

"S povprečnim sendvičem študent zaužije 60 % še varnega vnosa maščobe in 80 % še varnega vnosa soli."

Pa so sendviči res tako slabe kakovosti, kot v anketi pravijo študentje? »V vseh avtomatih smo našli 31 različnih sendvičev, večina (76,7 %) je bila polnjenih z različnimi mesninami (šunka, pršut, vratovina, piščančje prsi ipd.), tudi s paniranim mesom. Le 13,3 % sendvičev je bilo polnjenih s tunino, delež vegetarijanskih sendvičev je bil še manjši (10 %). Označbe so pokazale, da lahko sendviči, predvsem tisti z mesninami, poleg upravičenih konzervansov vsebujejo tudi barvila, sladila in ojačevalce arome. Povprečen sendvič je težek 200 gramov, vsebuje 550 kcal (2.300 kJ), 20 gramov maščobe in 4 grame soli. Povedano drugače: študent, ki je zmerno telesno dejaven, z enim sendvičem vnese v telo okoli 20 % dnevnih energijskih potreb, dobrih 60 % še varnega vnosa maščobe in 80 % še varnega vnosa soli. Študentje imajo torej prav, da bi morali ponudbo sendvičev korenito spremeniti«, izpostavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Zdrava prehrana je pomembna v vseh življenjskih obdobjih

»Zdrave prehranjevalne navade podpirajo naše zdravje in so pomembne v vsakem obdobju našega življenja. Zaradi vse hitrejšega načina življenja je zdrava prehrana poseben izziv tudi študentom, da v obilici ponudbe, bodisi subvencionirane študentske prehrane bodisi druge ponudbe, izberejo najboljše za njihovo zdravje in uspešen študij. V lanskem letu je bil sprejet Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 - 2025, s ciljem izboljšati tudi subvencionirano študentsko prehrano in prispevati k siceršnjemu boljšemu prehranjevanju in redni telesni dejavnosti študentov. Projekt "Študent veš kaj ješ?", ki ga izvaja ZPS skupaj z mladimi, je torej izvedbena aktivnost nacionalnega programa s ciljem izboljšanja ponudbe živil v prodajnih avtomatih izobraževalnih ustanov, kjer se študenti zadržujejo večji del dneva. Zavedamo se namreč, da je dostopnost zdravju koristnih živil neposredno povezana s poseganjem in njihovim uživanjem ter s tem vodi k boljšemu zdravju,« je predstavila pomen tovrstnih programom oz. projektov dr. Katja Povhe Jemec z Ministrstva za zdravje RS.

Spletna stran Veš, kaj ješ v sveži preobleki in novo vsebino, namenjeno mladim

Letos so na ZPS temeljito prenovili tudi spletno stran www.veskajjes.si. »Ne samo, da je bolj svežega videza, stran se odziva tudi na različne naprave, s katerimi obiskovalci dostopajo do nje. Posebej za mlade so oblikovali vsebinski sklop »Mladi«, kjer objavljamo za to skupino aktualne informacije. Za vse, ki jih zanima prehranski profil živil in pijač, je na voljo več kot 1200 vnosov. Obiskovalce vabimo, da na stran vnesejo tudi "svoja" živila, ki jih v naši bazi še ni. Še vedno je aktualna tudi naša brezplačna mobilna aplikacija Veš Kaj Ješ, na svoje mobilne naprave si jo je naložilo že več kot 25.000 uporabnikov,« je še dodala Urša Šmid Božičevič iz ZPS.

Več informacij o rezultatih ankete najdete na www.zps.si.

< Nazaj na seznam

Sorodni članki

Omejevanje vozil v mestih za boljši zrak

Z omejitvijo onesnažujočega prometa v mestih bi lahko zmanjšali škodljive koncentracije trdih delcev do 23 %, koncentracije dušikovih oksidov (NOx) v zraku pa za 36 %. EPHA in partnerji ugotavljajo, da bi s tem privarčevali do 130 milijonov evrov družbenih stroškov na leto. EPHA združuje več kot 80 nevladnih organizacij, med drugim tudi našo partnersko organizacijo Inštitut za zdravje in okolje, ki delujejo na področju javnega zdravja, zdravstvenih neenakosti in združenj zdravstvenih delavcev.